Podatki o čakalnih dobah in številu čakajočih v zdravstvu nas državljane, in tudi zdravstveno politiko, seznanjajo s stanjem v katerem se trenutno nahajamo. So pomemben pokazatelj, kakšna je časovna dostopnost (time accessibility) do zdravstvenih storitev, glede na zdravstvene potrebe prebivalstva.
Nepravočasna obravnava – predolgo čakanje na specialistični pregled ali poseg ima (lahko) za posledico, da neakutna stanja, postanejo akutna. To pa lahko resno ogrozi ali poslabša zdravje posameznika, povzroči slabšo kakovost življenja ali celo smrt. S finančnega vidika, pa povzroča bistveno višje stroške, glede na izide zdravljenja, kot bi jih imeli če bi pacienta obravnavali pravočasno.
Dolge čakalne dobe in naraščajoče število čakajočih, ki smo jim priča v zadnjih letih so s stališča vseh etičnih in deontoloških kodeksov v vseh zdravstvenih poklicih neetične. Zato mora zdravstvena politika za njihov nastanek prevzeti odgovornost ter na osnovi razpoložljivega znanja, sposobnosti in zmožnostmi pričeti problem reševati z vključevanjem tistih, ki ga lahko rešijo (zdravniki) ter tistih, ki pri tem sodelujejo iz drugih zdravstvenih poklicev. Današnje čakalne dobe in vedno večje število čakajočih, imajo svoje vzroke in posledice v (zdravstveni) politiki, ki ni naredila vsega kar bi lahko.
Ključno pri ugotavljanju morebitne odgovornost za problematiko čakalnih dob in naraščajoče število čakajočih v zdravstvu je: Ali si je (zdravstvena) politika v zadostni meri prizadevala zagotoviti delujoč sistem zdravstvenega varstva, da dolgih čakalnih dob in čakajočih, predvsem nad dopustno čakalno dobo v našem zdravstvenem sistemu ne bi bilo?
Ker odgovornost, sama po sebi terja pojasnilo, kaj smo v zadnjem času naredili, da so se čakalne dobe skrajšale in zmanjšalo število čakajočih, so v prispevku na spletni strani Planet GV v strokovnem gradivu predstavljeni zaključki iz analize spremljanja čakalnih dob in števila čakajočih.
M Blog 